Zakon o malem delu
Na trgu dela v Sloveniji obstajajo različne oblike priložnostnega in občasnega dela, ki so opredeljene v več zakonih, zato je njihovo izvajanje zelo različno, prav tako pa se bistveno razlikujejo glede na pravice in varnost tistih, ki ta dela opravljajo. Veliko priložnostnih in občasnih del se opravi tudi v okviru dela in zaposlovanja na črno. Zaradi hitrih in nepredvidljivih sprememb ter negotovosti na globalnem trgu, se vse več delodajalcev poslužuje t.i. nestandardnih oblik zaposlovanja oziroma najema delovne sile, zato je nujno potrebno zagotoviti ustrezen pravni okvir za opravljanje tovrstnih del, določiti standarde in zagotoviti socialno varnost tudi tistim, ki opravljajo priložnostno in občasno delo. Uveljavljanje načela »vsako delo šteje« je zelo pomembno tako z vidika posameznika, kakor tudi z vidika vzdrževanja socialne države. Z Zakonom o malem delu želi država enotno urediti oblike dela, katerih zaradi njihove občasne narave in dinamike opravljanja dela, ne moremo šteti kot delovno razmerje, kljub temu, da ima takšno delo v posameznih primerih lahko tudi elemente delovnega razmerja. Namen Zakona o malem delu je, da se vse oblike tovrstnega dela vključi v mehanizem podpore socialnim blagajnam in da se vsem, ki ta dela opravljajo, omogočijo primerljive pravice iz socialnih zavarovanj in s tem tudi ustrezno varnost na trgu dela. Hkrati želijo z uvedbo malega dela zmanjšati obseg dela in zaposlovanja na črno, saj se uvaja nova možnost legalnega opravljanja plačanega dela, ki ima lahko tudi elemente delovnega razmerja, pod ugodnejšimi pogoji za delodajalca (hitro reagiranje na potrebe po delu, manjši stroški dela, kot pri delovnem razmerju, manj administrativnih postopkov). Malo delo bo v veliki meri ohranilo fleksibilni značaj na trgu dela, ki ga ima sedaj študentsko delo, zato bo tudi prispevalo k bolj prožnemu trgu dela ob hkratni zagotovitvi osnovnih pravic iz socialnih zavarovanj.
Program izobraževanja za brezposelne osebe
Vlada RS je na 91. seji sprejela Program izobraževanja za brezposelne osebe za šolsko leto 2010/2011, ki temelji na Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Program izobraževanja za brezposelne bo v šolskem letu 2010/2011 omogočil izobraževanje predvidoma 4.800 brezposelnim osebam, med katerimi bo predvidoma 3.600 oseb (75 %) novih. Po oceni števila predvidenih vključitev bodo celotni stroški programa izobraževanja za šolsko leto 2010/2011 znašali 10.880.330 evrov. Program omogoča pridobitev osnovnošolske, srednješolske (poklicne, splošne in strokovne), višje ter visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe ter vključitev v druge splošne javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, ki prispevajo k ponovnemu socialnemu vključevanju skupin s posebnimi potrebami in pri udeležencih spodbujajo nadaljnje možnosti za učenje in vključevanje v vseživljenjsko izobraževanje. (Vir: Vlada RS)
Sprejeto besedilo predloga družinskega zakonika
Vlada RS je določila besedilo predloga Družinskega zakonika in ga posreduje Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejem. Predlog zakonika ureja zakonsko zvezo in razmerja med zakoncema, zunajzakonsko skupnost, z rojstvom otroka in s posvojitvijo nastalo razmerje med starši in otrokom, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, rejništvo in skrbništvo za otroke in druge osebe, ki potrebujejo posebno varstvo. Predlog družinskega zakonika ohranja osnovno usmeritev ureditve družinskih razmerij, in sicer korist otroka, ki je z zakonikom opredeljeno kot načelo. Prav tako so v uvodnem delu ostale vsebinsko nespremenjene določbe, s katerimi so definirani pravni instituti, s katerimi država varuje otroke, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne starševske oskrbe (rejništvo, skrbništvo in posvojitev). Glede zakonske zveze, ki je predlagana kot življenjska skupnost dveh oseb (istega ali različnega spola), se ohranja načelo enakopravnosti zakoncev, postopek sklenitve zakonske zveze, pravice in dolžnosti zakoncev in zakoniti premoženjski režim. Isto velja za načine prenehanja zakonske zveze, in sicer za določbe sporazumne razveze in razveze na tožbo zakoncev ter razmerja med razvezanima zakoncema (dolžnost preživljanja razvezanega zakonca). Prav tako vsebinsko ne posegamo v dolžnosti in pravice staršev in otrok ter v načine ugotavljanja očetovstva/materinstva. V tem delu je osnovna ureditev le dopolnjena z rešitvami, ki so bile potrebne zaradi določenih pravnih praznin v obstoječih predpisih in so se vrsto let oblikovale v sodni praksi. (Vir: Vlada RS)
Med dijaki in študenti 27% štipendistov
Konec leta 2008 je bilo v Sloveniji vpisanih 201.892 dijakov in študentov in med temi je bilo nekaj več kot 54.500 ali 27 % štipendistov. V primerjavi z letom prej se je ta delež povečal za 1 odstotno točko. V opazovanem letu je bilo dijakom dodeljenih dobrih 100 štipendij več kot leto prej. Vseh vpisanih dijakov je bilo 87.501 in med temi je bilo 30.134 štipendistov ali 34 % vseh vpisanih dijakov. Delež dijakov, ki so prejemali štipendijo, se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 2 %. Število študentov, ki so konec leta 2008 prejemali štipendijo, je bilo nekoliko nižje kot pred enim letom. Kljub temu pa je ostal delež štipendistov med vsemi študenti v letu 2008 enak kot v letu prej, in sicer je obsegal 21 %. Med vsemi 114.391 vpisanimi študenti je bilo 24.588 prejemnikov štipendij. Tako kot prejšnja leta je bilo med dodeljenimi štipendijami še vedno največ državnih štipendij, sledile so jim Zoisove in kadrovske štipendije, delež preostalih vrst štipendij je bil zanemarljiv. Čeprav se delež državnih štipendij zmanjšuje že kar nekaj let, so bili tudi konec leta 2008 med štipendisti v Sloveniji najštevilnejši tisti, ki so prejemali državno štipendijo (34.000 oz. 62 % od vseh štipendij). V primerjavi s prejšnjim letom se je ta delež zmanjšal za eno odstotno točko. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bilo med vsemi štipendisti 24 % ali za eno odstotno točko več kot prejšnja leto; delež prejemnikov kadrovskih štipendij pa je ostal enak kot prejšnje leto.
Obletnica konvencije o odpravi diskriminacije žensk
Na dan 18. decembra, leta 1979, je Generalna skupščina OZN sprejela Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Do zdaj jo je ratificiralo 185 od 192 držav članic OZN in je mednarodno zavezujoči instrument. Izhodišča za sprejem konvencije so vsebovana že v Ustanovni listini OZN s 26. junija 1945, Splošni deklaraciji človekovih pravic z 10. decembra 1948 ter v obeh Mednarodnih paktih: o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter o državljanskih in političnih pravicah, ki sta bila sprejeta 16. decembra 1966. Položaj žensk, otrok in manjšin v vsaki družbi sodi med temeljne kriterije njene razvitosti in demokratičnosti. Slovenija si prav tako prizadeva za enakopravnost pravic spolov, še posebej pa tudi za zaščito pravic žensk. V ta namen podpira oblikovanje posebnega mehanizma OZN za nadzor nad zakoni, ki diskriminirajo ženske. Članstvo Violete Neubauer v Odboru ZN za odpravo diskriminacije nad ženskami, ki je hkrati tudi podpredsedujoča temu odboru, utrjuje ugled in prepoznavnost Slovenije na tem področju. (vir: MZZ, AJ)
več »
Pojasnilo MŠŠ - znižano plačilo vrtca
Skupnost občin Slovenije je pred kratkim na MŠŠ naslovilo pobudo za posredovanje odgovorov v zvezi s posredovanjem podatkov DURS za določitev plačil staršev za programe v vrtcih 2010 ter poleg tega zaprosila za uradno potrditev (glede na to, da Zakon o interventnih ukrepih še ni sprejet), da država s 01.01.2010 ne bo sofinancirala 50% plačila staršev, ki so dopolnili 5 let starosti. V priponki se nahaja pojasnilo ministrstva. (SP)
več »
Delovno gradivo - otroci s posebnimi potrebami
Ministrstvo za šolstvo in šport je objavilo delovni osnutek predloga Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Gre za delovno gradivo, ki še ni v fazi usklajevanja. Morebitne predloge prosim posredujte na jasmina@skupnostobcin.si.
več »
Poziv Ministrstvu za zdravje
Ministrstvu za zdravje smo predlagali in pozvali k ustanovitvi skupnega koordinacijskega telesa, tako da bi ministrstvo v pripravo novega predloga zakona vključilo delovno skupino za spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Skupnosti občin Slovenije. Na skupnosti smo prepričani, da so realne in izvršljive določbe zakona mogoče zgolj z medsebojnim sodelovanjem, pripravljavci predlogov sprememb pa v veliki večini ne poznajo podrobnejših postopkov delovanja lokalnih skupnosti. Ravno slednje pa so vršilci zakonskih in podzakonskih predpisov. V zadnjem dopisu namreč, ki ga je ministrstvo naslovilo na Skupnost občin Slovenije pojasnjujejo, da se ministrstvo za zdravje zaveda situacije, v kateri se je znašel marsikateri socialno ogroženi občan ter da ministrstvo pripravlja nov predlog zakona. (JT)
Socialno varstvene storitve - pobuda za spremembo
Lokalne skupnosti so po Zakonu o socialnem varstvu (UL RS, št. 3/2007 UPB2 (23/2007 popr., 41/2007 popr.), 122/2007 Odl.US: U I 11/07 45) dolžne plačevati stroške storitev v zavodih za odrasle, kadar je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila. O oprostitvi plačila na zahtevo upravičenca do socialno varstvene storitve odloči center za socialno delo, metodologijo za oblikovanje cen storitev pa predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prav tako daje soglasje k cenam storitve. Ne glede na to, da zneski predstavljajo za proračun velik strošek, občine svoje obveznosti izvršujejo in plačujejo storitve institucionalnega varstva v višini oprostitve plačila na podlagi odločbe centra za socialno delo. Skupnost občin Slovenije se nikakor ne more strinjati z dejstvom, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve potrjuje izvajalcem tako visoke cene, obveznost plačila sofinanciranja pa prelaga na občine. (JT)
Izenačevanje možnosti invalidov
V Sloveniji je približno 7 do 9 % prebivalstva invalidov. To pomeni, da je vsak dvanajsti državljan invalid. Če k tej številki dodamo še njihove družinske člane, potem z vso gotovostjo lahko zaključimo, da se vsaj četrtina državljanov Slovenije neposredno sooča z invalidnostjo. Razumevanje invalidnosti oziroma odnos do invalidov se je v drugi polovici dvajsetega stoletja temeljito spremenil. Spoznanje, da je potrebno enako pozornost kot posamezniku in njegovi invalidnosti posvetiti njegovim sposobnostim/zmožnostim ter širšemu socialnemu, ekonomskemu, kulturnemu in političnemu okolju, je bil temeljni razlog, da se je pričelo obravnavati invalidnost kot del uveljavljanja človekovih pravic. V pripravi je Predlog Zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Morebitne pripombe in stališča nam posredujte na info@skupnostobcin.si. (JT)
več »
Obvezno zdravstveno zavarovanje za občane
Z dopisom, ki smo ga s strani Ministrstva za zdravje prejeli daljnega dne 03.04.2009, so priznali, da je bila sprememba zakona v katerem so določeni kriteriji, ki so podlaga za zavarovanje občanov, NEDOMIŠLJENA. Ministrstvo priznava, da stanje, ki ga je povzročila predmetna sprememba zakona otežuje zagotavljanje obveznega zdravstvenega zavarovanja za socialno ogrožene občane. Zaradi tega naj bi ministrstvo predlagalo spremembo kriterijev tako, da zaradi zagotavljanja obveznega zdravstvenega zavarovanja ne bo prišlo še do dodatnega oškodovanja oseb, ki se zavarujejo kot občani. Od obravnavanega dopisa je minilo že skoraj osem mesecev, Ministrstvo za zdravje pa kljub zavezi iz omenjenega dopisa, do današnjega dne ni storilo prav ničesar. Občine so že slabo leto v položaju, ko se še vedno sprašujejo kako izvajati veljavno zakonodajo na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja občanov, saj po analizi Skupnosti občin Slovenije kar 90 odstotkov občin ne izvaja postopkov v skladu z zakonom. Na drugi strani pa so ponovno na udaru socialno ogroženi občani, ki so še kako potrebni pomoči v teh težkih časih. Skupnost občin Slovenije je zato ponovno pozvala ministra za zdravje, da v skladu s svojo zavezo v najkrajšem možnem času sproži vse potrebne postopke za spremembo trenutnih predpisov, s katerimi bo ponovno omogočen enostaven postopek zavarovanja tako za socialno ogrožene občane kot tudi za samoupravne lokalne skupnosti.
S strani ministrstva smo prejeli le odgovor, da pripravlja nov zakon, ki bo določil enostavnejši postopek za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje. Glede faze postopka oblikovanja sprememb zakona ministrstvo seveda ni podalo nobenih informacij. (SP)
Spremembe v pravilih o plačilih staršev
V petek, 20. novembra 2009 je na Ministrstvu za šolstvo in šport potekal sestanek v zvezi z novelo Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih. Sekretariat skupnosti je predhodno s strani občin članic pridobil številne pripombe in predloge, nekatere med njimi so si bile v osnovi precej različne in nasprotne. Na osnovi tega dejstva smo se dogovorili za usklajevalni sestanek, na katerem naj bi skupaj poskušali najti rešitve, ki bodo ustrezne in primerne za večino izvajalcev v občinah. Predstavnice skupnosti so aktivno sooblikovale predlagane rešitve, med njimi črtanje prvega člena sprememb (problem sporočanja sprememb), spremembo 18. člena, kjer naj se doda, da lahko občina tudi sredi leta uporabi diskrecijsko pravico in pri posebnem socialne stanju določi nižje ali višje plačilo, kot izhaja iz predloženih dokumentov. Ob teh so uskladili še druge za spremembo predlagane člene. Prav tako so se dogovorili, da ministrstvo za vsa vprašanja in dodatna tolmačenja poskrbi z enotnimi navodili, v katerih bodo zapisane vse posebnosti in odpravljene dileme, na katere so občine pri razpravi o teh spremembah opozarjale. (JV)
Unicefova varna točka v parlamentu
Parlament RS je kot prvi parlament na svetu postal Unicefova varna točka, s čimer se pridružuje prizadevanjem za ustvarjanje varnejšega okolja za otroke in mladostnike. Varno točko so odprli predsednik parlamenta Pavel Gantar, predsednik Unicefa Slovenija Miran Boštic in generalna sekretarka državnega zbora Mojca Prelesnik. Otvoritev je sovpadala s proslavitvijo 20. rojstnega dne Konvencije o otrokovih pravicah. Kaj je torej namen varne točke? Varna točka je označen javni prostor, namenjen otrokom in mladostnikom v starosti med 5. in 18. letom, v katerega se lahko zatečejo v primeru kakršnekoli stiske na ulicah. Varne točke se lahko nahajajo v različnih prostorih, kjer je prisotno usposobljeno osebje, ki je prostovoljno pripravljeno otroke v stiski trenutno zaščititi, jim svetovati in jim nuditi osnovne informacije ali pomoč. Zato je potrebno takšno osebje tudi primerno izobraziti in se bo v ta namen organiziralo posebno teoretično in praktično izobraževanje. Otroci bodo državni zbor kot varno točko prepoznali po posebni oznaki, nameščeni na označevalni tabli pred vhodom v poslopje. (vir: Vlada RS, AJ)
20. november - mednarodni dan otroka
Na ta dan pred 20. leti je Generalna skupščina OZN sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah, katera je edini mednarodnopravno zavezujoči instrument, ki zagotavlja pravice vsem otrokom. Prav tako je edini mednarodnopravni dokument, ki so ga ratificirale skoraj vse države sveta. Slovenija si prizadeva za obravnavo otrok in mladoletnih kot partnerjev, ko gre za spoštovanje njihovih pravic. Prav tako si prizadeva za vzpostavitev pritožbenega postopka po Konvenciji o otrokovih pravicah, saj je ta še edina temeljna konvencija na področju človekovih pravic, ki tega postopka še nima. Pod okriljem predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope je Slovenija septembra letos začela izvajati projekt izobraževanja o človekovih pravicah “Naše pravice” za skupno 50.000 otrok na Kosovu, v Bosni in Hercegovini in Severni Osetiji v Ruski federaciji. Slovenija prispeva k izboljšanju položaja otrok tudi v okviru razvojne pomoči z izvajanjem lastnih projektov ter s podporo vladnim razvojnim ustanovam in nevladnim organizacijam, ki delujejo na terenu na Zahodnem Balkanu, v Vzhodni Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. (vir: MZZ, AJ)
Pripombe na Pravilnik o plačilih staršev
Občine članice so na sekretariat posredovale stališča do predloga sprememb in dopolnitev pravilnika o plačilih staršev. Še posebno pozornost je v spremembah po mnenju Ministrstva za šolstvo in šport bilo potrebno nameniti določitvi plačila staršev, če se jim je spremenila višina dohodkov v zadnjih štirih mesecih. Rešitev je nujno potrebna, saj je sodni judikat v zvezi z 18. členom sprejel odločitev, da se zapisana"sprememba vira dohodka" nanaša tudi na spremembo višine dohodka. Brez spremembe 18. člena je ta določba popolnoma odprta in omogoča, da starši uveljavljajo vsakomesečno spremembo višine njihovih tekočih plač. Ministrstvo je omenilo, da je takšna rešitev v preteklosti že obstajala, vendar je bil sprejet dogovor, da se sprememb v višini dohodkov tekom leta ne upošteva. Občine članice so predlagale natančno opredelitev, v katerih primerih bi se lahko tekom leta spremenil plačilni razred ter v katerem časovnem obdobju. (JV)
Predlog k spremembam programa javnih del
Z namenom blažitve posledic gospodarske krize na trgu dela in ponovnega aktiviranja brezposelnih oseb je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo Spremembe Programa Javna dela za leti 2009 in 2010 za leto 2010. Skupnost občin Slovenije je predlagala, da se pod točko 7, Ciljna skupina programa in čas vključenosti pod alinejo brez čakalne dobe poleg invalidov in Romov dodajo še osebe, ki so ostale brez dela (torej brezposelne). Kot tipičen primer za upravičenost predlaganja dopolnitve predloge smo navedli stečaj Mure. V razmislek smo posredovali tudi stališče oziroma vprašanje, zakaj občine v primeru, ko nimajo dovolj sredstev za kritje celotnega deleža, ki je določen za posamezne občine, ne morejo pristopiti kot sofinancer samo za del tega deleža. V praksi je moteča torej ureditev, po kateri mora biti občina sofinancer v celoti. Občine se o sofinanciranju odločajo skupaj z izvajalci in če se izvajalec strinja, da bo del sam pokril, predstavniki občin ne vidijo razloga, zakaj slednje ne bi bilo izvedljivo. (JT)
Evropsko leto boja proti revščini
Leto 2010 sta Evropski parlament in Svet EU proglasila za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. S problemom revščine se prepogosto srečujemo tudi v Sloveniji. Zato je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z nacionalnim odborom oblikovalo Nacionalni program aktivnosti za evropsko leto 2010. V pripravi so tudi javni razpisi in javna naročila, na podlagi katerih se bodo financirali različni dogodki in aktivnosti ter raziskave v povezavi z uresničevanjem ciljev evropskega leta. V kolikor bi se želeli z obravnavo tematiko podrobneje seznaniti, vam posredujemo povezavo na Poziv k aktivnostim Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Dodatna pojasnila: Danica Ošlaj (01/ 369 77 85) in Maja Pintar (01/369 77 93) ali na e??naslovu: gp.mddsz@gov.si . (AJ)
več »
Živeti na pragu revščine
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v letu 2008 po pragom revščine živelo kar 12,3 % ljudi, stopnja tveganja revščine se je tako dvignila za 0,8 %. Letni prag revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 6.535 eur. Tako je štiričlanska družina, z dvema odraslima, mlajšima od 14 let, morala imeti vsaj 1.144 eur razpoložljivega neto dohodka na mesec, da je bil nad pragom revščine, dvočlansko gospodinjstvo pa vsaj 817 eur na mesec. Revščino trpijo predvsem gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, še posebej tista z vzdrževanimi otroki, sledijo jim enočlanska in enostarševska gospodinjstva ter starejši pari brez vzdrževanih otrok. Med ogrožene spadajo tudi brezposelne osebe, starejše ženske in najemniki stanovanj. Potrebno je dodati, da v kolikor se socialni in družinski prejemki ne bi šteli v dohodek, bi se stopnja tveganja revščine skoraj podvojila in tako znašala 23 %. Porazdeljenost dohodka med prebivalce se meri z Ginijevim količnikom. V letu 2008 je bila njegova vrednost 23,4 %, kar pove, da je dohodek dokaj enakomerno porazdeljen. Naj dodamo, da je imelo 20 % najbogatejših oseb v Sloveniji 3,4 - krat več dohodka od 20 % najrevnejših oseb. (vir: Statistični urad RS, AJ)
Zadnja sprememba: 20.07.2010