Društvo ledvičnih bolnikov Gorenjske

Ogled Protokolarnega posestva Brdo, Kranja in rovov pod Kranjem

Člani društva LB Gorenjske smo se na vroč dan 04.07.2010 zbrali pred Hotelom Kokra na Brdu, z namenom, da si ogledamo kompleks Brdo in rove pod starim delom Kranja.

Pred Hotelo Brdo, nas je že čakala naša vodička Mateja, da nas popelje na ogled tega lepega dela Gorenjske. Čeprav smo nekateri doma v njegovi neposredni bližini si marsikdo posestva še ni ogledal od blizu ali pa že dolgo ne, saj včasih je bil to strogo zaprt in varovan kompleks. Vodička nam je najprej opisala zgodovino samega posestva in gradu, ki je prehajal iz rok v roke. Po drugi polovici 17 stoletja je grad zamenjal kar nekaj lastnikov, tako je grad leta 1935 kupil knez Pavel Karadžordževič. Po drugi svetovni vojni je bil grad denacionaliziran, grad si je izbral za svojo rezidenco Josip Broz Tito. Po tem času je bil grad temeljito obnovljen in tudi potem še doživel kar nekaj temeljitih sprememb. Grad obdaja obsežen parkovni kompleks. Leta 1962 po zadnji širitvi obsega kompleks preko 500 hektarov. V kompleksu Brdo je enajst jezer in ribnikov, s tem, da sta na ogled obiskovalcev le dve jezeri. Med tema dvema jezeroma smo se mi tudi sprehodili. Jezera nimajo imen so le oštevilčena. Prvo jezero je zaraščeno z lokvanji, ki so bili ravno v zaključku svojega bujnega cvetenja. Na posestvu Brdo je tudi veliko ogromnih Rododendumov, ki pa so bili tudi ravno v zaključku svojega cvetenja. Drugo jezero je značilno po tem, da poln Krapov, ki pa jih je možno tudi lovit. Treba je le kupit ribiško dovolilnico, ki pa je tukaj malo dražja kot običajno. Z našo vodičko Matejo smo se nato sprehodili dalje do hiše kjer so bili prvi zametki Slovenske države in je bila napisano prva Slovenska ustava, daje do prenovljenega Račjega otoka, kjer se dogajajo razni sprejemi pikniki, zadnje čase pa je na tem otoku tudi ogromno porok. Nadalje smo si ogledali stekleno palačo kongresni center Brdo, ki je bil zgrajen za namen, ko je Slovenija pred tremi leti predsedovala Evropski uniji. Center smo si ogledali znotraj saj nam je že kar prijalo, ker je zunaj že močno pripekal sonce. Ogledali smo si kongresno dvorano in stranske manjše in večje dvorane. Vodička Mateja nam je razložila pomen treh ogromnih slik, ki so v preddverju o nastanku Slovenije. Zvedeli smo ogromno novega in poučnega. Vodička nam je natrosila ogromno podatkov kako je potekalo predsedovanje in koliki so bili stroški z dvorano koliko je bilo porabljenega bencina za avtomobilske prevoze spremstva letališče – Brdo izleti po Sloveniji… Tukaj je bilo tudi konec našega obiska, Vodički Mateji smo se za izčrpne informacije lepo zahvalili, in že nadaljevali pot do starega mestnega jedra Kranja. Zbrali smo se na Slovenskem trgu pred reliefom Kranja kjer smo si ogledali kje Kranj stoji na konglomeratni skali. Seznanili smo se z znamenitosti Kranja in znamenite osebnosti Kranja ki so v Kranju bivali ali pustili svoj pečat svojega dela. Naj omenim le največje znane osebnosti. Kranjčani se radi pohvalimo da smo Prešernovo mesto, saj je dr Prešern odvetnik pisatelj in pesnik v Kranju živel le kratek čas 1846 - 1849 dokler ni zbolel in v Kranju tudi umrl. V njegov spomin je ohranjena njegova hiša in preurejena v muzej. Dr. Prešern je v Kranju tudi pokopan v Prešernovem gaju. Nato je v Kranju bival tudi Rudolf Maister, ki se je rodil v Kamniku, osnovno šolo in naprej nižjo gimnazijo je obiskoval v Kranju. Bil je Avstro Ogrski general Slovenske vojske in borec za severno mejo in pomemben človek pri določitvi severne meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, poveljeval je Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naslednji pomemben človek, ki je pustil pečat Kranju je bil Arhitekt Jože Plečnik ki je z arkadami vodnjakom pod vhodom na klancu iz južnega dela, oblikoval vhod v mesto. Oblikoval je arkade pred Prešernovim gledališčem in Bežkovo vilo. Še bi lahko naštevali osebnosti ki so pustile pečat Kranju a čas nas je preganjal in pred Kranjsko hišo nas je že čakala vodička Olga, da nam razkaže rove, pod starim delom Kranja. Z Vodičko Olgo smo se podali po uličicah Kranja po stopnicah do Jelenovega klanca kjer je vhod v rove. Med drugo svetovno vojno je bilo v Kranju zgrajenih več kilometrov rovov, ki pa so jih prebivalci uporabljali kot zaklonišče. Kranjska občina je z gradnjo rovov pričela tik pred okupacijo, ko se je povečala nevarnost zavezniškega bombardiranja iz Italije. Rovi ki so namenjeni za ogled obiskovalcem, so dolgi skupno 1300 m. Rov je speljan od zahoda proti vzhodu in krak proti jugu, kjer je tudi večina zaklonišč. V rovih so odkrili kar nekaj kapnikov stalaktitov – jamski špageti. V zapuščene rove tam kjer je tema so se naselili jamski pajki in netopirji, ki pa jih zadnje leto niso več opazili, ker jim prisotnost človeka verjetni ni bila po volji. Ogledali smo si tudi zaklonišče, ki je bilo narejeno po vzoru kot med vojno in tam doživeli simulacijo letalskega napada, z bombardiranjem in tresenjem tal, kot bi bilo resnično.
Po tem šoku, smo bili že zunaj, na samem južnem delu Kranja. Po stopnicah smo se povzpeli na Pungart si ogledali še sotočje Kokre in Save, ter se napotili po mestu si spotoma še ogledali razne znamenitosti Kranja, ki verjemite jih ni malo in bi bilo pisanja za kar nekaj strani naše revije Ledvica.

Po ogledu Brda, Kranja in rovov pod Kranjem smo bili že kar utrujeni, malo od poti malo od vročine, ki je pripekala. K sreči je bilo v rovih hladno, da smo se ohladili. Po ogledih in polni novih vtisov smo se odpravili še na kosilo, kar nam je že zelo prijalo. Po kosilu smo še malo posedeli se pogovarjali o novi dogodivščini in si rekli nasvidenje naslednjič.

Andrej Čadež

Zadnja sprememba: 15.07.2010